APDEJT.si

Evropska komisija je sprejela strožja pravila za izdajo schengenskih vizumov ruskim državljanom, ki bodo začela veljati to soboto. Razlog za zaostritev so varnostna tveganja, povezana z rusko agresijo v Ukrajini, kot so incidenti z droni in sabotaže na evropskih tleh.

Romunska vojska je prestregla ruski dron, kar so označili za neodgovorno dejanje Moskve. Češka je, kot odgovor na ruske vdore na vzhodni meji Nata, napotila enoto helikopterjev specialnih operacij v Poljsko. Rusko veleposlaništvo v Bukarešti je ponovilo, da je vdor drona v romunski zračni prostor ukrajinska provokacija.

Kitajska je slovesno predstavila svojo tretjo letalonosilko v pristanišču v provinci Hainan. Ta dogodek predstavlja pomemben korak v modernizaciji kitajske vojske pod vodstvom predsednika Xi Jinpinga.

Britanska vlada je prepovedala udeležbo predstavnikom izraelske vlade na prihajajočem sejmu orožja v Londonu. Odločitev je posledica poslabšanja diplomatskih odnosov med Veliko Britanijo in Izraelom zaradi konflikta v Gazi. Kljub prepovedi za vladne predstavnike pa sejma ne bodo prepovedali izraelskim trgovcem z orožjem.

Poljska je zaradi naraščajočih napetosti, povezanih z vojno v Ukrajini, pozvala svoje državljane, ki živijo v Belorusiji, naj nemudoma zapustijo državo z razpoložljivimi javnimi ali zasebnimi sredstvi. Državljanom tudi priporočajo, naj ne potujejo v Belorusijo. Poljsko veleposlaništvo v Minsku opozarja na možnost zaprtja meja.

Obrambni ministri članic Evropske unije so se na neformalnem zasedanju na Danskem pogovarjali o nadaljnji vojaški podpori Ukrajini. Estonska premierka Kaja Kallas je dejala, da bi lahko EU k varnostnim jamstvom za Ukrajino prispevala z urjenjem ukrajinskih vojakov in podporo ukrajinski obrambni industriji po morebitni sklenitvi miru med Moskvo in Kijevom.

Ameriški State Department je odobril prodajo orožja Ukrajini v vrednosti približno 825 milijonov dolarjev (707 milijonov evrov). Agencija za obrambno in varnostno sodelovanje (DSCA) je sporočila, da paket vključuje rakete z daljšim dosegom in pripadajočo opremo, ki jo je zahteval Kijev. N1info.si poroča, da je odobritev podala administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je v Bukarešti pozval obrambno industrijo, naj bo pri širitvi proizvodnih zmogljivosti bolj pripravljena tvegati. Rutte je poudaril, da 'nevarni časi zahtevajo drzne ukrepe' in opozoril, da bo Rusija ostala destabilizirajoča sila v Evropi in svetu.

Vplivna sestra severnokorejskega voditelja Kim Jong-una, Kim Yo-jong, je obsodila prihajajoče skupne vojaške vaje Južne Koreje, ZDA in Japonske. Vaje, ki bodo potekale od ponedeljka do petka, je označila za nepremišljeno demonstracijo moči, ki bo imela negativne posledice, poročajo severnokorejski mediji.

Izrael je po torkovih zračnih napadih z droni na vojaške objekte blizu Damaska, v katerih je bilo ubitih šest sirskih vojakov, v sredo izvedel še kopenske racije v Siriji. Izraelski vojaki so bili s helikopterji izkrcani na območju prejšnjih napadov, poroča sirska državna televizija.

Večino Nemcev skrbi možnost ruskega napada na katero od članic zveze Nato, kaže anketa inštituta Insa, ki jo je objavil časnik Bild. Raziskava je tudi pokazala, da večina prebivalcev Nemčije podpira prekinitev dobav ruskih energentov v Evropsko unijo.

Ursula von der Leyen je ponovila stališče, da ostaja možnost sestrelitve ruskih letal ali brezpilotnih letalnikov v primeru kršitve zračnega prostora držav članic EU in Nata odprta. Donald Trump je že predlagal, da bi morale članice Nata sestreljevati ruska letala, če bi ta vdrla v njihov zračni prostor.

Rusija je v Kaliningrajski regiji, blizu meje s Poljsko, namestila taktični raketni sistem Iskander, ki lahko doseže šest članic Nata: Poljsko, Latvijo, Litvo, Estonijo, Švedsko in Nemčijo. Posnetek sistema se je pojavil na družbenih omrežjih.

Romunija je v soboto zvečer aktivirala vojaška letala, potem ko je ruski dron iz sosednje Ukrajine vstopil v njen zračni prostor. Dron je prodrl približno deset kilometrov globoko v romunski zračni prostor, nato pa ga je zapustil. Romunsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da drona niso sestrelili. Incident se je zgodil med ruskim napadom na ukrajinsko infrastrukturo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je odredil pripravo predlogov za morebitne preizkuse jedrskega orožja, če bodo to storile tudi ZDA. To dejanje nakazuje možnost ponovnega začetka preizkušanja jedrskega orožja s strani Rusije, odvisno od odločitve Združenih držav.

Kitajska je ostro obsodila načrte Japonske o namestitvi raket na otoku Jonaguni, ki leži slabih sto kilometrov od Tajvana. Napetosti med državama so se povečale, potem ko je japonska premierka Sanae Takaichi nakazala možnost japonskega posredovanja v primeru napada na Tajvan.

Izraelska vojska je odpustila več visokih častnikov, ker niso preprečili napada Hamasa 7. oktobra 2023. Načelnik izraelske vojske Ejal Zamir je ob tem izjavil, da obrambne sile niso zaščitile izraelskih civilistov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da bi se lahko uničilo drone, ki kršijo evropski zračni prostor, medtem ko je Volodimir Zelenski opozoril, da lahko Rusija krši zračni prostor kjerkoli v Evropi in predlagal vzpostavitev skupnega dronskega zidu za zaščito celine.

Nemško orožarsko podjetje Rheinmetall je v Unterlüssu v Nemčiji odprlo novo tovarno streliva, ki naj bi do leta 2027 postala največja te vrste v Evropi. Tovarna bo imela zmogljivost proizvodnje 350.000 artilerijskih izstrelkov letno. Otvoritve se je udeležil tudi generalni sekretar Nata, Mark Rutte. Direktor Rheinmetalla, Armin Papperger, je napovedal, da bi lahko podobne tovarne hitro zagnali tudi v drugih državah Nata, s ciljem vzpostavitve vseevropskega obrambnega ekosistema.

Danska vojska je poročala, da so že drugo noč zapored opazili drone nad vojaškimi območji. Nato je zaradi teh incidentov okrepil svoje dejavnosti in je v stalnih stikih s Koebenhavnom.

Delegacija ameriškega Pentagona je prispela v Kijev na pogovore o končanju vojne. Sestala se je z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Obisk sledi poročilom o načrtu za končanje vojne z Rusijo.

V Ljubljani se je začelo 71. letno zasedanje Parlamentarne skupščine zveze Nato, na katerem skoraj 300 parlamentarcev iz 46 držav do ponedeljka razpravlja o aktualnih varnostnih izzivih zavezništva. Med glavnimi temami je vojna v Ukrajini, udeležence pa bo nagovoril tudi generalni sekretar zveze Nato. Zasedanje na Gospodarskem razstavišču bo osrednji dogodek parlamentarnega dela severnoatlantskega zavezništva, delegacije pa bodo sooblikovale politiko Nata.

Ruske sile so zavzele dve vasi v regiji Zaporožje, medtem ko je ukrajinska vojska napadla naftno rafinerijo v ruski regiji Samara. Rusija razvija tudi nove, poceni bombe z dosegom do 400 kilometrov. Analitiki opozarjajo na možnost strateškega poraza Ukrajine zaradi ruskega napredovanja in krize na območju Donetska, Zaporožja in Harkova.

Ruski letalniki so zadeli stanovanjske stavbe v Harkovu, pri čemer je bilo ranjenih 32 ljudi. V ruskem napadu na Ternopil v zahodni Ukrajini je umrlo deset ljudi, 37 pa je bilo ranjenih. Ukrajina je z ameriškimi raketami ATACMS napadla Rusijo. Ameriška administracija naj bi v sodelovanju z Rusijo pripravljala nov mirovni načrt za Ukrajino.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je opravil uradni obisk v Sloveniji, kjer se je udeležil sklepnega dela zasedanja Parlamentarne skupščine Nata v Ljubljani. Na Brdu pri Kranju se je sestal s premierjem Robertom Golobom, s katerim sta razpravljala o izzivih, s katerimi se sooča Nato. Med zasedanjem so razpravljali tudi o povečanju sredstev za obrambo na pet odstotkov BDP.

Ruske sile so po mnenju ukrajinskih in zahodnih uradnikov izboljšale svoje balistične rakete, da so postale manj ranljive za ukrajinsko zračno obrambo. Te spremembe naj bi omogočile Rusiji izvedbo učinkovitejših in bolj uničujočih napadov, kar je bilo opazno v nedavnih napadih na ukrajinske proizvajalce brezpilotnih letalnikov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nagovoru Parlamentarne skupščine zveze Nato v Ljubljani preko videopovezave pozval k nadaljnji dobavi sistemov zračne obrambe in raket Ukrajini. Zahvalil se je Sloveniji in drugim državam za dosedanjo pomoč. Poudaril je, da Rusija ne more doseči svojih ciljev, če Evropa preneha kupovati rusko nafto in dobavljati dele za ruske drone.

Napovedano srečanje med ameriškim in ruskim predsednikom Trumpom in Putinom se ne bo zgodilo, ZDA in EU pa sta uvedle nove sankcije proti Rusiji. Ukrajina si od ZDA ni uspela zagotoviti raket tomahawk. Finski premier Petteri Orpo je pozval ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj Ukrajini dovoli uporabo raket dolgega dosega tomahawk za napade na cilje v Rusiji. Na Japonskem je Sanae Takaichi postala nova premierka, medtem ko je nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy ... (nedokončano v izvirnem članku).

Ameriški predsednik Donald Trump je obsodil nedavno rusko testiranje nove manevrirne rakete na jedrski pogon. Poudaril je, da bi se moral ruski predsednik Vladimir Putin posvetiti končanju vojne v Ukrajini, namesto razvoju novih orožij.

Na mednarodnem sejmu obrambne industrije Sidec v Celju je potekala razprava o vlogi kibernetske varnosti v sodobnih obrambnih strategijah. Strokovnjaki so poudarili izzive kibernetske varnosti v kritični infrastrukturi, še posebej v dobi kvantnega računalništva, ter se strinjali o pomembnosti sodelovanja. Število kibernetskih napadov narašča, zato je ta tema izjemno aktualna.

Britanski premier Keir Starmer se je na srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Londonu zavzel za okrepitev pomoči Ukrajini, predvsem na področju raket dolgega dosega. Starmer je dejal, da bi zahodni zavezniki lahko storili več za povečanje obrambnih zmogljivosti Kijeva. Srečanje je potekalo pred koalicijo voljnih, ki se zavzema za nadaljnjo pomoč Ukrajini.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Rusija pripravljena državam članicam zveze Nato in Evropske unije ponuditi jamstva o nenapadanju. Poudaril je, da Moskva nima namena napasti nobene od sedanjih članic teh organizacij.

Nekdanji ameriški državni sekretar Mike Pompeo se je pridružil svetovalnemu odboru ukrajinskega obrambnega podjetja Fire Point, ki proizvaja brezpilotna letala dolgega dosega, zmožna zadeti cilje globoko v Rusiji.

Ruske oblasti so poročale o ukrajinskih raketnih in dron napadih na črnomorsko obalo in zasedeni polotok Krim. V Sočiju in na Krimu so se oglasile sirene za zračni napad. Poročila s Krima kažejo na škodo in izpade električne energije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in francoski predsednik Emmanuel Macron sta v Parizu podpisala dogovor, ki Ukrajini omogoča nakup do 100 francoskih bojnih letal Rafale in druge vojaške opreme, vključno s sistemi zračne obrambe.

Hamas bo v ponedeljek zjutraj izpustil preostale izraelske talce. V zameno bo Izrael izpustil okoli 2000 palestinskih zapornikov. Na slovesnosti ob izpustitvi naj bi bil prisoten tudi Donald Trump. Po umiku Izraelcev naj bi Hamas znova prevzemal nadzor nad območji Gaze.

Premier Robert Golob je na plenarnem zasedanju Parlamentarne skupščine Nata poudaril, da smo priča revoluciji v vojskovanju in da je treba ponovno premisliti o pristopu k porabi obrambnih izdatkov. Prav tako je izpostavil pomen nadaljnje podpore Ukrajini in pozdravil mirovna prizadevanja.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da ne izključuje možnosti dobave križarskih raket Tomahawk Ukrajini. Po njegovem mnenju bi ta poteza lahko okrepila pritisk na Rusijo in prispevala k hitrejšemu končanju vojne. Ukrajinski viri so potrdili, da so že potekali pogovori s Trumpom o morebitni dobavi raket.

Evropski parlament je sprejel resolucijo, v kateri ostro obsoja ruske kršitve evropskega zračnega prostora in hibridne grožnje. Evroposlanci so pozvali k enotnemu in sorazmernemu odzivu Evropske unije, ki bi vključeval tudi možnost sestrelitve groženj iz zraka. Prav tako so se zavzeli za krepitev evropskega stebra znotraj zveze Nato.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pogovarjal o morebitni dobavi protiletalskih sistemov Patriot in raket Tomahawk. Zelenski je o pogovoru poročal na Telegramu. Poleg tega se je Zelenski pogovarjal tudi s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom o protizračni obrambi. Po pogovoru s Trumpom je Zelenski dejal, da Rusija kaže znake strahu.

Direktor Sove Joško Kadivnik je v Washingtonu, ob robu delovnega obiska pri ameriški obveščevalni agenciji Cia, obiskal ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Beli hiši. Sova je srečanje objavila na omrežju X.

Zveza Nato je začela redne vojaške vaje jedrskega odvračanja z imenom "Steadfast Noon". V vajah, ki bodo trajale približno dva tedna, sodeluje okoli 2000 vojakov in 70 letal iz 14 držav članic. Osrednji del vaj bo potekal v letalskem oporišču Volker na Nizozemskem.

Združene države Amerike že več mesecev pomagajo Ukrajini pri izvajanju napadov na ruske energetske objekte dolgega dosega. Pomoč ZDA vključuje obveščevalne podatke, ki Ukrajini omogočajo natančnejše in učinkovitejše napade.

Velika Britanija bo Belgiji zagotovila vojaško pomoč po seriji vdorov dronov v njen zračni prostor. Novi načelnik obrambnega štaba Združenega kraljestva, Richard Knighton, ni izključil možnosti, da za incidenti stoji Rusija. London že pošilja opremo in vojake.

Generalni sekretar zveze Nato, Mark Rutte, je ob prihodu na zasedanje obrambnih ministrov izrazil prepričanje, da se bo financiranju nadaljnjih dobav ameriškega orožja Ukrajini pridružilo še več držav. Podobno pričakovanje je izrazil tudi ameriški obrambni minister Pete Hegseth.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte bo v prihodnje večji poudarek namenjal jedrskim zmogljivostim zavezništva, predvsem kot sredstvu odvračanja. Izpostavil je, da mora ruski predsednik Vladimir Putin razumeti, da jedrske vojne ni mogoče dobiti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in poljski premier Donald Tusk sta napovedala sodelovanje v boju proti sabotažam, potem ko je bila Poljska tarča napada na železniško progo. Poljsko tožilstvo je obtožilo dva ukrajinska državljana, ki naj bi delala za Rusijo.

Poljska bo zaprla ruski konzulat v Gdansku, ki je bil zadnji delujoči ruski konzulat v državi. Odločitev je posledica nedeljskega napada na železniško progo, za katerega je Poljska obtožila Rusijo. Zunanji minister Radoslaw Sikorski je potrdil zaprtje konzulate.

Kljub veljavni prekinitvi ognja je Izrael izvedel nove smrtonosne napade na Gazo. Po navedbah tamkajšnje civilne zaščite je umrlo več kot 20 ljudi. Izraelska vojska je sporočila, da je napadla cilje v Gazi.

Združene države Amerike bodo zmanjšale število svojih vojakov na vzhodnem krilu Nata. Romunsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da ne gre za umik, temveč za prenehanje rotacije brigade. Na sedežu zavezništva v Bruslju so potrdili, da gre zgolj za prilagoditev.